Na prvi decembrski dan je na 17. zasedanju Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine večnacionalna nominacija Tradicije reje lipicanca vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na seznam se vpisuje tradicija reje lipicancev v vseh osmih državah, ki so pri vpisu sodelovale: Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
Vsaka država se je na seznam enote vpisala lastnem jeziku
- Avstrija – Lipizzanerzucht
- Bosna in Hercegovina – Tradicija uzgoja lipicanskog konja
- Hrvaška – Tradicije uzgoja lipicanaca
- Madžarska – A lipicai lótenyésztés Magyarországon
- Italija- La tradizione dell’allevamento del Cavallo Lipizzano
- Romunija – Traditia cresterii cailor lipitani
- Slovaška – Chov plemena koní Lipican
- Slovenija – Tradicije reje lipicancev
Pomen vpisa nesnovne dediščine je povzetek znanj, praks in veščin ki so povezane z rejo in vzrejo lipicancev. Reja še vedno temelji po načelih ki segajo v čas nekdanjega habsburškega imperija in avstro-ogrske monarhije v drugi polovici 18.stoletja. Gre za stoletni razvoj družbenih praks in kulturnih izrazov, ki so še danes del ritualov, praznovanj in sodobnega konjeniškega športa. Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerim se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, v katerih je bil lipicanec delovni konj. Konji nastopajo na številnih dogodkih, prireditvah ter praznovanjih in imajo močno simbolno vlogo. Naraščajoča vloga lipicancev je povezana s trajnostnim turizmom in terapijo s konji.
Poznavanje razvoja pasme, strokovnost in praktične izkušnje so predpogoj za načrtno rejo, vsakodnevne prakse in rutine, veščine in spretnosti konjarjev, jahačev, voznikov vpreg, kovačev za vzrejo in privajanje ter učenje konj pod sedlom in v vpregi .
Skupnost, ki ohranjajo Tradicije reje lipicancev so državne kobilarne in zasebni rejci lipicancev. V sloveniji imamo Združenje rejca Slovenije ki povezuje več kot 80 članov, kateri skupno redi okoli 600 lipicancev.
Vsi rejci Lipicanca smo ponosni da smo del te kulturne dediščine!
Vpis na seznam je kot “zaveza”, da uveljavimo skupne ukrepe za varovanje te nesnovne dediščine! Dokazuje obstoj in pomen nesnovne dediščine kot skupka znanj, praks in veščin, povezanih z rejo in vzrejo lipicancev.
Mednarodno pripravo nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je vodilo Ministrstvo za kulturo Republike (Špela Spanžel) v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica (mag.Janez Rus) in Slovenskega etnografskega muzeja.